Ameriško pravosodno ministrstvo je uradno obtožilo Nicolasa Madura, njegovo ženo Cilio Flores in druge visoke funkcionarje zaradi vpletenosti v mednarodno narkoteroristično zaroto. Obtožnica, vložena pri sodišču v južnem okrožju New Yorka, jih bremeni trgovine s kokainom in povezav s terorističnimi skupinami. Generalna državna tožilka Pamela Bondi je potrdila, da bosta Maduro in njegova žena kmalu soočena z roko pravice.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je v soboto, 3. januarja 2026, potrdilo vložitev kazenske obtožnice proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je sporočila, da sta bila obtožena na sodišču v južnem okrožju New Yorka, kjer se bosta morala soočiti s težkimi obtožbami o narkoterorizmu, uvozu kokaina ter nezakonitem posedovanju mitraljezov in eksplozivnih naprav. Po navedbah ameriških oblasti je bila obtožnica objavljena le dan po tem, ko so ameriške sile izvedle vojaške operacije na ozemlju Venezuele. Nicolas Maduro, ki je leta preživljal poskuse državnih udarov, mednarodne sankcije in notranje upore, je po poročanju tujih medijev zdaj na poti v ZDA, kjer mu bodo sodili. Ameriška stran poudarja, da bo predsednik v celoti odgovarjal za svoja dejanja na ameriških tleh. Ta dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zlasti po napovedih o neposrednih vojaških akcijah za odstranitev Madurovega režima. Operacija v Venezueli naj bi povzročila večje pretrese v prestolnici Caracas, kar dodatno otežuje že tako kritične politične razmere v regiji.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, njegovi ženi Ciliji Flores in sinu. Po poročanju News Nation bi se Maduro in njegova žena, ki naj bi ju pridržala ameriška vojska, lahko na sodišču v New Yorku pojavila že 5. januarja.

Ameriško ministrstvo za pravosodje in zvezni preiskovalni urad FBI sta v petek razkrila podrobnosti o preprečitvi načrtovanega terorističnega napada v kraju Mint Hill v Severni Karolini. Oblasti so aretirale 18-letnega Christiana Sturdivanta, ki je osumljen načrtovanja napada z noži in kladivi na lokalno trgovino z živili ter restavracijo s hitro hrano. Po navedbah tožilstva je osumljenec nameraval dejanje izvesti na silvestrovo v podporo teroristični skupini Islamska država (ISIS). Sturdivant je bil obtožen poskusa zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Po navedbah generalne tožilke Pamele Bondi je uspešno sodelovanje med zveznimi in lokalnimi organi pregona rešilo številna ameriška življenja pred načrtovanim grozljivim nasiljem. Preiskava je pokazala, da je osumljenec, ki je dopolnil 18 let le dva tedna pred aretacijo, v preteklosti že prisegel zvestobo omenjeni skrajni skupini in se v svojih izjavah sovražno opredeljeval do vernikov drugih veroizpovedi. Direktor FBI Kash Patel je potrdil, da je osumljenec želel postati vojak Islamske države, vendar so njegovi agenti v Charlottu pravočasno prestregli načrte in preprečili morebitno katastrofo. Sturdivant se je že pojavil pred zveznim sodiščem, kjer mu grozi večletna zaporna kazen zaradi vpletenosti v teroristične aktivnosti.

Ameriško pravosodno ministrstvo je formalno vložilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Generalna tožilka Združenih držav Amerike je potrdila, da sta obtožena vpletenosti v mednarodno zaroto narkoterorizma in uporabe vojaškega orožja. Postopek poteka na zveznem sodišču južnega okrožja New Yorka, kjer jima očitajo vodenje kriminalne združbe, ki je v sodelovanju s kolumbijskimi uporniškimi skupinami v ZDA tihotapila velike količine kokaina. Po navedbah ameriških tožilcev naj bi Madurov režim uporabljal trgovino z drogami kot orodje za spodkopavanje ameriške družbe in ohranjanje oblasti v Venezueli. Napoved pregona predstavlja močan stopnjevan pritisk Washingtona na Caracas, saj ameriške oblasti poudarjajo, da bosta obtoženca občutila polno težo pravosodnega sistema. Diplomatski odnosi med državama, ki so že leta napeti, se bodo po pričakovanjih analitikov zaradi tega koraka še dodatno zaostrili, saj ZDA Madura ne priznavajo več kot legitimnega voditelja države.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da bodo oblasti v Združenih državah Amerike kazensko pregonile nekdanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Postopek bo temeljil na obtožnici, ki je bila vložena na sodišču v New Yorku. Bondijeva je v javni izjavi poudarila, da bosta oba obtoženca občutila pravne posledice svojih dejanj, ter napovedala njun prevoz v ZDA, kjer jima bodo sodili. Napoved pregona sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom po nedavnih političnih pretresih v Venezueli. Ameriško tožilstvo Madura že dlje časa bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in korupcijo. Odločitev pravosodnega ministrstva ZDA nakazuje odločnost nove administracije pri uveljavljanju mednarodne pravne odgovornosti za nekdanje visoke predstavnike venezuelskega režima, ki so se zatekli v tujino ali bili odstavljeni s položajev.

ZDA so bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo ostro kritiko Rusije in zaskrbljenost Kolumbije. Marco Rubio je izjavil, da bo Maduru sojeno v ZDA. María Corina Machado je po zajetju Madura pozvala Edmunda Gonzáleza, naj prevzame položaj "legitimnega predsednika" Venezuele. Delcy Rodríguez je prevzela vodilno vlogo v Venezueli, saj vlada ne ve, kje je Maduro. Po ustavi naj bi oblast v odsotnosti Madura prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez.

Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo novo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, ki tokrat vključuje tudi njegovo ženo in sina. Po poročanju News Nation bi lahko Maduro in njegova žena, ki ju je aretirala ameriška vojska, že v kratkem stopila pred sodišče v New Yorku.

ZDA so razkrile obtožnice proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, njegovi ženi in sinu zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Donald Trump je objavil fotografijo Madura z zavezanimi očmi in lisicami na rokah, pri čemer je zatrdil, da je Maduro na ameriški vojni ladji in bo prepeljan v New York. Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino je napovedal odpor proti tujim vojakom.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, njegovi ženi in sinu zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi je izjavila, da sta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku. Po poročanju tujih medijev se Maduro nahaja na ameriški vojaški ladji, ki pluje proti New Yorku, Donald Trump pa je objavil fotografijo Madura z zavezanimi očmi in lisicami.

Nekdanji tiskovni predstavnik Republikanskega nacionalnega odbora Tim Miller in nekdanji zvezni tožilec Andrew Weissmann sta v zadnjih izjavah izpostavila prizadevanja ameriškega ministrstva za pravosodje in republikancev za prikrivanje ključnih informacij. Miller je poudaril, da so republikanci namerno izbrali silvestrovo za objavo pričevanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha, da bi zmanjšali medijsko pozornost, vendar meni, da bodo podrobnosti o pregonu Donalda Trumpa zaradi dogodkov 6. januarja kljub temu prišle v javnost. Hkrati je Weissmann kritiziral ravnanje ministrstva za pravosodje z dokumenti, povezanimi z afero Jeffreyja Epsteina. Po njegovih besedah vlada ne spoštuje zakona in z delno objavo gradiva spodbuja teorije zarote ter sume o prikrivanju. Izpostavil je, da bi v primeru nedolžnosti Donald Trump moral sam zahtevati popolno preglednost in takojšnjo objavo vseh dokumentov in slik, ki ga vključujejo, namesto da se postopki vlečejo.

Zvezni sodnik v Washingtonu je v petek odločil, da Brian Jerome Cole Jr., ki je obtožen podstavljanja cevnih bomb pred sedeža republikanske in demokratske stranke v začetku leta 2021, ostaja v priporu do začetka sojenja. Sodnik Matthew Sharbaugh je v obrazložitvi navedel, da kljub predlaganim ukrepom, kot sta hišni pripor in elektronski nadzor, ni mogoče zagotoviti popolne varnosti javnosti. Tožilstvo je namreč predložilo dokaze o obtoženčevem vztrajnem pridobivanju materialov za izdelavo eksplozivnih teles. Obramba obtoženega medtem izpostavlja nove okoliščine primera, saj so pri 30-letnem Colu diagnosticirali avtizem in obsesivno-kompulzivno motnjo. Po navedbah odvetnikov bi te zdravstvene značilnosti lahko vplivale na verodostojnost njegovega priznanja. Cole je med dvournim zaslišanjem sprva zanikal krivdo, po pritisku agentov FBI in daljšem premoru pa je dejanja priznal. Obramba trdi, da so preiskovalne metode FBI v primeru osebe z motnjami v razvoju sporne in bi lahko vodile do krivega priznanja, kar bo ključna točka v nadaljnjem pravnem postopku.

Zvezni sodnik je v petek odločil, da Brian Cole mlajši, osumljen podstavljanja dveh cevastih bomb pred sedeža nacionalnih odborov Demokratske in Republikanske stranke v Washingtonu, ostaja v priporu do začetka sojenja. Sodišče je zavrnilo prošnjo za izpustitev na prostost pred sojenjem, saj je ocenilo, da osumljenec predstavlja grožnjo javni varnosti. Odločitev sledi dolgotrajni preiskavi dogodkov, povezanih z nemiri na Capitol Hillu, kjer so preiskovalci identificirali moškega iz Virginije kot glavnega osumljenca za nevarno dejanje. Primer je v zadnjih dneh pritegnil precejšnjo pozornost javnosti zaradi procesnih zapletov, ki so jih povzročile napake Ministrstva za pravosodje ZDA. Pravni strokovnjaki so opozarjali, da bi lahko te napake privedle do izpustitve Cola na prostost, vendar je sodnik Matthew Sharbaugh s svojo zadnjo odredbo zagotovil, da obtoženec ostaja pod strogim nadzorom v zveznem priporu. Obramba osumljenca je sicer skušala doseči milejše ukrepe, vendar je sodišče sledilo argumentaciji tožilstva o resnosti kaznivih dejanj in potencialni nevarnosti ponovitve dejanja.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je od zvezne države Minnesota zahtevalo predložitev podrobnih evidenc o registraciji volivcev zaradi pomislekov glede skladnosti tamkajšnje zakonodaje z zveznimi volilnimi pravili. Oddelek za državljanske pravice se je osredotočil predvsem na sistem t. i. jamstva (angl. vouching), ki posameznikom omogoča, da na dan volitev potrdijo prebivališče drugih oseb, ki se želijo registrirati za glasovanje. Pomočnica generalnega tožilca Harmeet Dhillon je v dopisu poudarila, da bi takšna praksa lahko bila v nasprotju z zveznimi standardi. Zakonodaja v Minnesoti trenutno dovoljuje, da registrirani volivec jamči za do osem drugih oseb, medtem ko lahko uslužbenci domov za starejše občane in drugih skupinskih bivališč jamčijo za neomejeno število svojih stanovalcev. Ministrstvo je od državnega sekretarja Steva Simona zahtevalo vse zapise o registracijah na dan volitev in oddanih glasovih za obdobje zadnjih 22 mesecev, kar vključuje primarne volitve v marcu in splošne volitve v novembru 2024. Zahteva temelji na pooblastilih iz zakona o državljanskih pravicah, ki zveznim oblastem omogoča nadzor nad integriteto volilnih postopkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem protestov, ki so v državi izbruhnili zaradi visokih življenjskih stroškov. Trump je navedel, da so Združene države Amerike pripravljene in oborožene za posredovanje, če bi iranske oblasti začele pobijati miroljubne protestnike. Njegove izjave, v katerih je obljubil, da bodo ZDA »prihitela na pomoč« protestnikom, so v Teheranu naletele na oster odpor. Iranski zunanji minister Abas Aragiči je Trumpove grožnje označil za »nepremišljene in nevarne« ter dodal, da takšna retorika kaže na vpliv tistih, ki se bojijo stabilnosti regije. Hkrati so ameriške oblasti v Severni Karolini uspele preprečiti teroristični napad, ki ga je navdihnila skupina Islamska država (ISIS). Osemnajstletni Kristan Sturdivant je bil obtožen načrtovanja napada z noži in kladivi na silvestrovo. Pravosodno ministrstvo ZDA je potrdilo, da je bila grožnja pravočasno nevtralizirana, kar dodatno poudarja napete varnostne razmere, v katerih se trenutno nahajajo Združene države, tako na notranjepolitičnem kot na mednarodnem področju. Trumpova napoved o pripravljenosti na posredovanje v Iranu predstavlja pomemben zunanjepolitični premik in stopnjevanje napetosti med državama, ki sta že leta v sovražnem odnosu.

Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je sporočil, da je preprečil načrtovan teroristični napad, ki naj bi se zgodil na silvestrovo v zvezni državi Severna Karolina. Oblasti so v petek aretirale 18-letnega Christiana Sturdivanta iz kraja Middle Hill, ki ga bremenijo zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Po navedbah ministrstva za pravosodje ZDA je bil osumljenec navdihnjen s strani skrajne skupine Islamska država (IS) in je bil povezan z ekstremističnimi militanti. Preiskovalci trdijo, da je osumljenec načrtoval napad na trgovino z živili, pri čemer naj bi kot orožje uporabil nože in kladiva. S pravočasnim posredovanjem so agenti FBI preprečili morebitne smrtne žrtve med praznovanjem prihoda novega leta 2026. 18-letnik je trenutno v priporu, organi kazenskega pregona pa nadaljujejo z zbiranjem dokazov o njegovi povezanosti z mednarodnimi terorističnimi mrežami.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da so zvezni agenti FBI uspešno preprečili načrtovan teroristični napad v zvezni državi Severna Karolina, ki naj bi se odvil na silvestrovo. Glavni osumljenec je 18-letni Christan Sturdivant iz kraja Mint Hill, ki ga obtožnica bremeni zagotavljanja materialne podpore tuji teroristični organizaciji. Po navedbah oblasti je osumljenca navdihnila skrajna skupina Islamska država (IS), svoje namere pa je podrobno opisal v rokopisu z naslovom »Napad na novo leto 2026«. Preiskovalci so med hišno preiskavo ugotovili, da je Sturdivant načrtoval uporabo hladnega orožja, natančneje nožev in kladiv, s katerimi naj bi napadel do 20 ljudi. Njegov načrt je vključeval tudi napad na policiste, ki bi se odzvali na prvi klic na pomoč. Osumljenec se o krivdi še ni izrekel, vendar dokazi, ki jih je zbrala zvezna policija, kažejo na visoko stopnjo pripravljenosti in radikalizacije. Primer ponovno poudarja stalno grožnjo tako imenovanih »osamljenih volkov«, ki delujejo pod vplivom džihadistične propagande na spletu.

FBI je sporočil, da so v Severni Karolini preprečili teroristični napad, ki ga je za silvestrovo načrtoval 18-letnik. Po navedbah obtožnice naj osumljenec ne bi bil izbirčen glede tarč napada, saj naj bi želel pobijati nemuslimane, pripadnike skupnosti LGBTQ, policiste in vojake.

Zvezni sodnik v Kentuckyju je zavrnil predlog poravnave med mestom Louisville in ameriškim ministrstvom za pravosodje glede reform policije, potem ko je ministrstvo umaknilo podporo. Predlog je bil prvotno spodbuden zaradi smrti Breonne Taylor.

FBI je sporočil, da je Christian Sturdivant, 18-letnik, načrtoval napad z noži in kladivi na trgovino z živili in restavracijo Burger King v Severni Karolini. Preiskovalci so ugotovili, da je osumljenec deloval sam, čeprav ga je navdihnila ISIS.

Donald Trump je branil svoje zdravje in energijo ter razkril, da je opravil CT pregled in ne MRI. Priznal je, da jemlje manjši odmerek zdravila po nasvetu zdravnikov. Izjavil je, da mu je telovadba »dolgočasna« in napovedal novo poročilo o svojem kognitivnem zdravju od zdravnikov Bele hiše. Te izjave so vznemirile strokovnjaka, ki se je spraševal o strahovih zdravnikov pred demenco.

FBI je sporočil, da je preprečil načrtovani napad za silvestrovo v Mint Hillu v Severni Karolini, ki ga je navdihnila Islamska država. Osumljenec, 18-letni Christian Sturdivant, je načrtoval napad z noži in kladivi na trgovino z živili in restavracijo s hitro hrano. Oblasti trdijo, da je Sturdivant podpiral Islamsko državo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se ob začetku leta 2026 sooča z naraščajočimi pritiski zaradi neizpolnjevanja zakonskega roka za objavo vseh dokumentov, povezanih s pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da mora pregledati še več kot 5,2 milijona strani gradiva, zaradi česar so mobilizirali okoli 400 pravnikov. Preživela žrtev Danielle Bensky je javno kritizirala Trumpa in njegovo administracijo zaradi »površnega« ravnanja z dokumenti in neupoštevanja zakonskih rokov, kar po njenem mnenju škoduje žrtvam, ki iščejo pravico. Hkrati so se pojavile nove skrbi glede zdravstvenega stanja 79-letnega predsednika. Poročilo v Wall Street Journalu razkriva, da Trump med javnimi dogodki v Beli hiši večkrat zadrema, kar je njegove svetovalce prisililo v skrajševanje sestankov in prilagajanje urnikov. Trump se je na navedbe odzval burno in zatrdil, da je v »popolnem zdravju« ter da je ponovno z odliko opravil kognitivni test. Politično napetost povečujejo tudi spori z znanimi osebnostmi, predvsem z igralcem Georgom Clooneyjem, ki je po pridobitvi francoskega državljanstva postal tarča predsednikovih napadov na družbenih omrežjih. V ozadju teh dogodkov analitiki opozarjajo na upadajočo priljubljenost predsednika v ključnih zveznih državah in morebitne težave republikancev pred prihajajočimi vmesnimi volitvami.

Pravni strokovnjaki so opozorili na kritično napako Ministrstva za pravosodje Združenih držav Amerike v primeru Briana Cola mlajšega, ki je obtožen nastavljanja cevnih bomb v Washingtonu pred izgredi 6. januarja 2021. Zaradi kršitve zveznih procesnih pravil bi obtoženec lahko bil izpuščen iz pripora, saj tožilstvo v predpisanem 14-dnevnem roku ni pridobilo ustrezne obtožnice velike porote ali sodne ugotovitve o utemeljenem sumu. Cole je bil v priporu od 4. decembra, vendar tožilci kljub uvodnim zaslišanjem niso sledili strogim rokom za formalno obtožbo. Analitiki opozarjajo, da gre za nenavadno situacijo, kjer so tožilci očitno predvidevali, da bo obtožnica vložena do sredine decembra, vendar se to ni zgodilo. Obramba sedaj trdi, da je nadaljnje zadrževanje Cola protipravno, kar postavlja ministrstvo v neprijeten položaj. Zaplet dodatno obremenjuje pravosodni resor, ki se že sooča z očitki o procesnih nepravilnostih v drugih odmevnih primerih.

Predsednik ZDA Donald Trump in njegovo ministrstvo za pravosodje se soočata z ostrimi kritikami, ker nista izpolnila zakonsko določenega roka za objavo vseh zveznih dokumentov, povezanih s pokojnim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Čeprav je zakon o preglednosti datotek Epstein zahteval popolno objavo do 19. decembra, ministrstvo zdaj navaja, da mora pregledati še 5,2 milijona strani dokumentov, kar je bistveno več od prvotnih ocen. Preživeli in kritiki obtožujejo administracijo namernega zavlačevanja in slovaškega ravnanja z občutljivimi podatki, medtem ko Trump poskuša pozornost javnosti preusmeriti na domnevne goljufije v Minnesoti in napade na osebnosti iz Hollywooda. Znotraj Bele hiše se osebje spopada tudi z vprašanji o predsednikovem zdravju, saj so poročila razkrila, da Trump med dogodki v Ovalni pisarni pogosto zadremlje, zaradi česar so uvedli krajše sestanke. Hkrati so republikanci objavili prepis zaslišanja posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je svoje preiskave proti Trumpu označil za utemeljene na močnih dokazih, medtem ko Trumpovi zavezniki to označujejo za politično motiviran pregon. Politično napetost stopnjujejo še nedavni porazi republikancev na lokalnih volitvah v Iowi, kar analitiki pripisujejo utrujenosti volivcev nad Trumpovo retoriko in naraščajočimi življenjskimi stroški.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta 2025 ponovil trditve o prirejenih javnomnenjskih raziskavah, potem ko so ankete agencije Gallup pokazale le 36-odstotno podporo njegovemu delu. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social vztrajal, da je realna podpora 64-odstotna, ter državo označil za »najbolj vročo« doslej, pri čemer je izpostavil dosežke na področju varovanja meja in gospodarstva. Kljub optimističnim objavam se administracija sooča z resnimi notranjimi pritiski, saj podpredsednik JD Vance, ki velja za Trumpovega naslednika, nima enotne podpore znotraj Republikanske stranke. Istočasno se Ministrstvo za pravosodje ZDA (DOJ) bori z ogromnim zaostankom pri objavi dokumentov, povezanih s pokojnim Jeffreyjem Epsteinom. Čeprav zakon določa rok za objavo, ministrstvo zdaj pregleduje več kot 5,2 milijona strani gradiva, kar sproža obtožbe o namernem zavlačevanju in ščitenju vpletenih elit. Trump je v tem obdobju izvedel tudi vrsto povračilnih ukrepov, vključno z vetom na neproblematične zakone zaveznikov, ki so se mu zoperstavili pri vprašanju Epsteinovih arhivov, kar še dodatno zaostruje odnose znotraj kongresa in javnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo napovedal, da bo v okviru svojih prizadevanj v novem letu dosegel temeljito preiskavo domnevnih vladnih in volilnih prevar v Minnesoti ter drugih zveznih državah pod vodstvom demokratov. Trump je med nagovorom gostom poudaril, da namerava zadevam »priti do dna«, pri čemer je dogajanje v Minnesoti označil za »veliko prevaro«. Njegove izjave ponovno obujajo retoriko o nepravilnostih pri glasovanju, ki jo je sistematično zagovarjal že v preteklosti. Napoved preiskav prihaja v času, ko se Trumpova administracija že aktivno ukvarja z vprašanji integritete volitev na ravni pravosodnega ministrstva. Predsednik vztraja, da so določeni deli volilnega procesa v državah, kjer vladajo demokrati, pomanjkljivi ali celo koruptivni. Kritiki te poteze označujejo kot politično motivirane pritiske na lokalne oblasti, medtem ko Trumpovi privrženci poudarjajo nujnost zagotavljanja transparentnosti volilnega sistema pred prihajajočimi političnimi preizkušnjami.

V drugem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v javnosti uveljavil termin "sanewashing", ki označuje prakso osrednjih medijev in pravosodnih institucij pri normalizaciji predsednikovih radikalnih odločitev. Profesorica prava Erin M. Carr v svoji analizi opozarja, da Vrhovno sodišče ZDA pod vodstvom Johna Robertsa igra ključno vlogo pri tej normalizaciji, saj predsednikovim pravno vprašljivim izvršilnim ukazom prek t. i. nujnih postopkov podeljuje pravno legitimnost. Ena ključnih pravnih bitk, ki bo zaznamovala leto 2026, se nanaša na legality Trumpove razglasitve izrednih razmer za uvedbo obsežnih carin brez odobritve kongresa. Če bi sodišče razsodilo proti predsedniku, bi morala vlada podjetjem, kot so Costco, Ray-Ban in Revlon, vrniti več kot 100 milijard dolarjev že pobranih sredstev. Hkrati poročila Ministrstva za pravosodje razkrivajo drastičen upad pregona finančnega kriminala in tuje korupcije, saj se sredstva preusmerjajo v nadzor meja, medtem ko Trump zagovarja zamrznitev preiskav tujih podkupnin v imenu konkurenčnosti ameriških podjetij.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v zaprtem zaslišanju pred odborom za pravosodje predstavniškega doma kongresa odločno zagovarjal utemeljenost obtožnic proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu. Smith je poudaril, da so preiskovalci razpolagali z dokazi, ki bi krivdo onkraj razumnega dvoma potrdili tako v primeru poskusa spodkopavanja volitev leta 2020 kot v primeru neustreznega ravnanja s tajnimi dokumenti. Po njegovih besedah se napad na Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Trumpovih dejanj, slednjega pa je označil za najbolj odgovorno osebo v kriminalni zaroti. Med pričanjem je Smith vztrajno zavračal očitke republikanskih zakonodajalcev o politični motiviranosti pregona ali domnevnih pritiskih predsednika Joeja Bidna in pravosodnega ministra Merricka Garlanda. Zaradi navodil ministrstva za pravosodje, ki so bila poslana tik pred začetkom zaslišanja, se Smith ni mogel podrobneje opredeliti do primera o tajnih dokumentih, zato se je večina razprave osredotočila na dogodke po volitvah leta 2020. Transkript pričanja, ki obsega 255 strani, razkriva, da Smith svoja dejanja vidi kot nujna za zaščito ustavnega reda, saj za Trumpova dejanja v ameriški zgodovini po njegovem mnenju ni precedensa.

Ameriški predsednik Donald Trump je sredi decembra 2025 napovedal, da bo zvišanje carin na uvoz pohištva in omaric odložil za eno leto. Ta odločitev prihaja v času, ko Republikanski nacionalni odbor (RNC) pripravlja pregled dosežkov njegovega prvega leta v drugem mandatu, v katerem izpostavljajo domnevne gospodarske uspehe in krepitev ameriškega gospodarstva. Odlog zvišanja carin predstavlja pomemben premik v trgovinski politiki, saj so bile prav carine eden izmed osrednjih stebrov njegove ekonomske agende od začetka leta 2025. Republikanski nacionalni odbor je ob tem objavil poročilo, v katerem predsednika hvalijo zaradi rasti na trgu dela in splošnega izboljšanja gospodarskih kazalnikov. Kljub temu se Trumpova administracija še naprej spopada z nekaterimi političnimi pritiski in pravnimi vprašanji, ki so zaznamovali leto. Odločitev o zamiku carin bi lahko interpretirali kot poskus ublažitve stroškov za ameriške potrošnike v prazničnem času in odziv na predhodne kritike glede vpliva trgovinskih vojn na domači trg. Trump je poudaril, da je njegova prioriteta zaščita ameriških delavcev, vendar želi hkrati zagotoviti stabilnost v sektorju stanovanjske opreme.

Odbor za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa je objavil celoten prepis in videoposnetek pričanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je decembra več kot osem ur odgovarjal na vprašanja o zveznih preiskavah proti Donaldu Trumpu. Smith je med zaslišanjem poudaril, da do vdora v Kapitol 6. januarja 2021 ne bi prišlo brez delovanja takratnega predsednika Trumpa, ki je po njegovih besedah aktivno spodkopaval zaupanje v izide volitev. Pričanje je potekalo v napetem političnem vzdušju, kjer so republikanski člani odbora Smithu očitali politično motiviran pregon. Posebni tožilec je v svojem zagovoru pojasnil, da so bile preiskave glede ravnanja s tajnimi dokumenti in poskusov razveljavitve volitev v letu 2020 utemeljene na dokazih in spoštovanju pravne države. Izpostavil je, da je bila njegova naloga zaščititi integriteto ameriških institucij, kljub vztrajnim kritikam Trumpovih podpornikov v kongresu. Objava teh gradiv omogoča javnosti vpogled v podrobnosti postopkov, ki so zaznamovali ameriško politično in pravno krajino v zadnjem letu. Smith je ob tem ponovil, da so bila njegova dejanja v skladu s pooblastili ministrstva za pravosodje.

Žrtev Jeffreyja Epsteina je kritizirala administracijo Donalda Trumpa zaradi zamude pri objavi vseh vladnih dokumentov, povezanih s primerom Epstein. Trump je v intervjuju za The Wall Street Journal branil svojo energijo in zdravje ter razkril, da je bil oktobra pregledan s CT, ne z MRI. Poleg tega poročajo, da Trump razmišlja o pomilostitvah oseb, vpletenih v preiskavo Roberta Muellerja. Prav tako je Trump izdal izvršni ukaz, s katerim je sežiganje ameriške zastave razglasil za zločin, kar je povzročilo nasprotovanje glede svobode govora.

Zvezni sodnik Waverly D. Crenshaw Jr. je odredil Ministrstvu za pravosodje ZDA (DOJ), naj obrambi Kilmarja Ábrega Garcíe predajo več deset dokumentov, ki nakazujejo na morebiten maščevalen pregon. Dokumenti razkrivajo, da je urad namestnika generalnega tožilca Todda Blancha neposredno vplival na lokalnega tožilca v Tennesseeju in označil pregon Garcíe za »najvišjo prioriteto«. To neposredno izpodbija prejšnje trditve ministrstva, da je bila odločitev o pregonu sprejeta lokalno in brez zunanjih političnih vplivov. Kilmar Ábrego García, državljan Salvadorja z delovnim dovoljenjem v ZDA, je bil tarča deportacije pod prvo Trumpovo administracijo kljub sodni prepovedi. Po prisilni vrnitvi v Salvador in zaprtju v brutalnih zaporih je Vrhovno sodišče ZDA aprila odredilo njegovo vrnitev v Združene države. Takoj po vrnitvi v juniju ga je Ministrstvo za pravosodje obtožilo tihotapljenja ljudi, kar njegovi odvetniki označujejo za maščevalni ukrep administracije zaradi njegove pravne zmage pred najvišjim sodiščem v državi.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je dosegla poravnavo v tožbi glede zamrznjenih sredstev Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH), s čimer je začasno opustila sporne kriterije, ki so pogojevali dodelitev finančne pomoči z ukinitvijo programov za raznolikost, pravičnost in vključenost (DEI). Poravnava, vložena na zveznem sodišču v Massachusettsu, omogoča univerzam, da do septembra 2025 zaprosijo za raziskovalna sredstva brez upoštevanja novih ideoloških pogojev ali omejitev glede raziskav cepiv. Kljub temu dogovoru se administracija ni trajno odpovedala svojemu cilju prevrednotenja financiranja znanosti v skladu z novo vladno politiko. Istočasno se ameriško ministrstvo za pravosodje sooča z močnimi kritikami zaradi uporabe zakona o lažnih zahtevkih (False Claims Act) iz leta 1863 za pregon podjetij z zveznimi pogodbami, ki še vedno izvajajo programe DEI. Kritiki to potezo označujejo za nepotrebno ustrahovanje in potratno rabo javnih virov, med tarčami pa so se znašli tehnološki velikani, kot sta Verizon in Alphabet. V zvezni državi Maine so ponudniki storitev splava medtem zaprosili lokalne zakonodajalce za dodatna sredstva, s katerimi bi nadomestili izpad zveznega financiranja, ki ga je Trumpova administracija omejila v okviru svojih prizadevanj proti organizacijam, kot je Planned Parenthood.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo, da mora v okviru preiskave primera Jeffreyja Epsteina pregledati še približno 5,2 milijona strani dokumentacije. Da bi zagotovili učinkovito obdelavo tako obsežnega gradiva, so v postopek vključili 400 pravnikov iz štirih različnih oddelkov ministrstva. Celoten proces pregledovanja naj bi se po trenutnih načrtih zaključil do konca januarja. Najnovejše številke kažejo na znatno razširitev preiskave, saj so nove ocene o količini gradiva močno presegle prvotna pričakovanja. Dokumentacija vključuje spise o Epsteinu in njegovi nekdanji partnerici Ghislaine Maxwell. Ministrstvo je v uradnem dokumentu priznalo, da so že presegli zakonski rok za objavo dokumentov, ki ga je določil kongres, kar dodatno stopnjuje pritisk na pravosodne organe glede preglednosti celotnega primera in vpletenosti vplivnih posameznikov.

Ameriško ministrstvo za pravosodje (DOJ) je objavilo načrt za pregled in postopno razkritje obsežne zbirke dokumentov, povezanih s pokojnim obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Po navedbah ministrstva ekipa odvetnikov in agentov zveznega preiskovalnega urada FBI pregleduje približno pet milijonov strani gradiva, da bi zagotovili transparentnost ob hkratnem varovanju identitete žrtev. Administracija predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da njihovo pravno osebje neprekinjeno pripravlja dokumentacijo za naslednjo fazo objave. Postopek razkritja sledi nedavnim objavam več tisoč dokumentov, ki so vsebovali fotografije, videoposnetke in zapise o poletih, kar je v javnosti sprožilo ugibanja o vpletenosti vplivnih posameznikov. Trenutna prizadevanja ministrstva so usmerjena v redakcijo občutljivih podatkov pred javno objavo. Ta poteza prihaja v času povečanega pritiska javnosti po popolnem razkritju mreže sodelavcev pokojnega finančnika, ki je leta 2019 storil samomor v zveznem zaporu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je bila prisiljena umakniti iz pravnega postopka, s katerim je želela odvzeti nadzor nad kalifornijsko Nacionalno gardo demokratičnemu guvernerju Gavinu Newsomu. Pravosodno ministrstvo ZDA je na prizivnem sodišču devetega okrožja umaknilo zahtevo za federalizacijo enot, ki bi jih Trump uporabil za zaščito imigracijskih agentov pred protestniki med racijami. Odločitev sledi dvomom vrhovnega sodišča o pravni teoriji federalizacije vojaških sil, Newsom pa je potezo označil za konec nezakonite taktike ustrahovanja. Hkrati se Trumpovo pravosodno ministrstvo spopada z ogromnim logističnim izzivom pri pregledu več kot pet milijonov strani dokumentov, povezanih s preiskavo pokojnega Jeffreyja Epsteina. Ministrstvo, ki ga vodi Pam Bondi, poskuša zaposliti okoli 400 pravnikov, da bi zadostili zakonskemu roku za objavo dosjejev, ki ga je določil kongres. Poleg tega se krepijo politične napetosti zaradi novih preiskav proti nekdanjim obveščevalnim uradnikom, ki so preiskovali rusko vmešavanje v volitve leta 2016, kar kritiki označujejo za politično motivirano maščevanje Trumpove administracije.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da mora pred naslednjo fazo objave pregledati še približno 5,2 milijona strani dokumentov, povezanih s pokojnim finančnikom in obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Zaradi obsežnosti gradiva bo v proces pregledovanja vključenih 400 pravnikov iz štirih različnih uradov ministrstva, delo pa naj bi trajalo vsaj do konca januarja. Ta številka predstavlja znatno povečanje v primerjavi s prejšnjimi ocenami obsega gradiva, ki so temeljile na 300 gigabajtih podatkov iz arhivov zveznega preiskovalnega urada FBI. Zaradi zamud pri objavi, ki so posledica obsežnega postopka redakcije in zagotavljanja zasebnosti, so se že odzvali ameriški kongresniki in žrtve, ki ministrstvu očitajo pomanjkanje preglednosti. Intenzivno pregledovanje dokumentacije, ki vključuje besedila, videoposnetke in zvočne posnetke iz preiskav v New Yorku in na Floridi, naj bi po poročanju medijev že vplivalo na razpoložljivost virov za druge tekoče primere ministrstva. Dokumenti so postali predmet političnih polemik tudi zaradi navedb o morebitnih povezavah z visokimi političnimi osebnostmi.

Ministrstvo za pravosodje je v torek obtožilo moškega iz Virginije, da je poslal grozilno SMS sporočilo predsedniku Kennedy Centra Richardu Grenellu.

Žrtev Jeffreyja Epsteina je kritizirala Donalda Trumpa in njegovo administracijo zaradi neizdaje vladnih dokumentov, povezanih s primerom Epstein, do decembra. Ameriško ministrstvo za pravosodje se je borilo z rekrutiranjem več sto odvetnikov, da bi prečesali dodatnih 5,2 milijona strani dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina.

Pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je vložilo tožbo proti zvezni državi Virginija in njeni vodilni univerzi (UVA), ker naj bi nezakonitim priseljencem omogočali dostop do znižanih šolnin in finančne pomoči. Po mnenju zveznih oblasti virginijski izobraževalni kodeks krši zvezno zakonodajo s tem, ko osebam brez urejenega statusa dodeljuje status rezidenta, kar jim prinaša znatne finančne ugodnosti pri študiju. Administracija predsednika Donalda Trumpa trdi, da so te ugodnosti po zakonu rezervirane izključno za državljane in tiste s legalnim prebivališčem. Tožba predstavlja nov korak v zaostrovanju migracijske politike pod novo ameriško upravo, ki se aktivno spopada z lokalnimi zakonodajami, ki nudijo zaščito ali ugodnosti migrantom. Zvezna država Virginija je v svoji zakonodaji doslej omogočala, da se študenti, ki živijo v državi, obravnavajo kot domači študenti ne glede na njihov imigracijski status. Pravosodno ministrstvo zahteva takojšnjo prekinitev te prakse, saj naj bi neupravičeno obremenjevala davkoplačevalce in ustvarjala spodbude za nezakonito priseljevanje.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo, da mora pregledati približno 5,2 milijona strani dokumentov, povezanih s pokojnim financerjem in obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Pri tem procesu sodeluje 400 odvetnikov iz štirih različnih oddelkov. Ministrstvo za pravosodje zamuja z zakonsko določenim rokom za objavo dokumentov in je bilo obtoženo nezakonitih redakcij.

Ameriško pravosodno ministrstvo je razkrilo, da razpolaga z okoli 5,2 milijona strani dokumentov, povezanih s pokojnim obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom, ki jih še ni pregledalo ali objavilo. Ministrstvo je s tem zamudilo zakonski rok, ki ga je določil zakon o preglednosti datotek Epstein, sprejet lanskega novembra. Zakon je zahteval objavo vseh nerazvrščenih zapisov in komunikacij do 19. decembra, vendar je ministrstvo do tega datuma objavilo le približno 100.000 strani, kar predstavlja manj kot dva odstotka celotnega inventarja. Zaradi obsežnih zamud in obtožb o nezakonitem prikrivanju informacij se v ameriškem kongresu že krepijo pritiski. Republikanski poslanec Thomas Massie in demokrat Ro Khanna vodita razprave o morebitni uveljavitvi postopka zaradi žalitve kongresa zoper pravosodno ministrico Pam Bondi. Ministrstvo je v odziv na kritike začelo pospešeno zbirati skupino 400 pravnikov, ki bi se posvetili izključno pregledovanju dokumentacije. Primer Jeffreyja Epsteina še naprej sproža vprašanja o vpletenosti visokih političnih in družbenih osebnosti, saj so bili v prejšnjih objavah omenjeni posamezniki, kot je nekdanji predsednik Bill Clinton.

Ameriško pravosodno ministrstvo je sporočilo, da se bo objava preostalih dokumentov iz kazenske preiskave pokojnega finančnika in obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina verjetno zavlekla do konca januarja prihodnjega leta. Po navedbah ministrstva je bilo odkritih dodatnih 5,2 milijona strani gradiva, ki jih morajo preiskovalci še pregledati, preden postanejo dostopni javnosti. Ta zamuda pomeni, da ministrstvo ne bo moglo izpolniti prvotnega roka, ki ga je kongres postavil za 19. december. Zaradi ogromnega obsega na novo odkritih strani so uradniki pravosodnega ministrstva poudarili, da je temeljit pregled nujen za zaščito občutljivih podatkov in zasebnosti vpletenih oseb, ki niso bile neposredno obtožene. Primer Epstein še naprej buri duhove v ameriški in svetovni javnosti, saj so bili v preteklosti z njim povezani številni vplivni posamezniki iz sveta politike, gospodarstva in zabavne industrije. Pričakuje se, da bodo novi dokumenti osvetlili delovanje njegovega omrežja in morebitne povezave z drugimi osebami, vendar bo na te podrobnosti treba počakati vsaj do konca januarja 2025.

Mediji so poročali o kritičnih odzivih na prizadevanja Trumpove administracije pri Vrhovnem sodišču glede neodvisnih agencij. Republikanski poslanec Don Bacon je kritiziral Trumpa zaradi zmanjševanja vpliva Glasu Amerike. Poročali so tudi o povečanem zanimanju za pravne nasvete zaradi Trumpovih politik. Poleg tega je Trump imenoval zveste ljudi brez strokovnega znanja v komisijo za projekte v Washingtonu, in si prizadeval za izpustitev obsojenega zaveznika, kar so pravni strokovnjaki označili za 'nore stvari'.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala obsežne preiskave nekdanjih uradnikov iz administracij predsednikov Baracka Obame in Joeja Bidna. Po njenih besedah so bili ti vpleteni v "oboroževanje vlade" oziroma politizacijo pravosodnih organov za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Bondijeva je v pisnem intervjuju poudarila, da zvezni tožilci in agenti pod njenim vodstvom aktivno preiskujejo primere po vsej državi, ki jih je označila za desetletni madež na ugledu ZDA. Pri tem je pohvalila predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi omogočil popravo škode, ki sta jo Ministrstvo za pravosodje (DOJ) in zvezni preiskovalni urad FBI domnevno povzročila z uporabo prekomernih pravnih postopkov in operacij. Sočasno so se v javnosti pojavili sodni dokumenti, ki mečejo senco na delovanje trenutne administracije pod vodstvom Trumpa. Sodnik Waverly D. Crenshaw Jr. je razkril dokumente, po katerih naj bi urad namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha neposredno vplival na pregon Kilmarja Ábrega Garcíe, migranta, ki ga je vrhovno sodišče pred tem zaščitilo pred deportacijo. Obramba trdi, da gre za maščevalen pregon, potem ko je bila administracija prisiljena Garcío vrniti v državo iz Salvadorja. Ti dogodki dodatno poglabljajo spore glede neodvisnosti pravosodnih institucij v ZDA in njihove morebitne vloge v političnih spopadih.

Zvezni sodnik Waverly D. Crenshaw ml. je v Tennesseeju odredil razkritje občutljivih vladnih dokumentov, ki nakazujejo na neposredno vpletenost vrha ministrstva za pravosodje ZDA v pregon priseljenca Kilmarja Abrega Garcie. Razkriti materiali, med katerimi so ključna elektronska sporočila, neposredno izpodbijajo prejšnje trditve ministrstva, da je bila odločitev o pregonu sprejeta lokalno in brez navodil iz Washingtona. Dokumenti namreč razkrivajo, da je urad namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha pregon Abrega Garcie označil za »prednostno nalogo«, kar po mnenju pravnih strokovnjakov potrjuje sume o politično motiviranem in maščevalnem pregonu. Primer Abrega Garcie je pritegnil pozornost javnosti zaradi njegove predhodne deportacije v Salvador, ki je bila izvedena kljub sodnim odredbam, ki so to prepovedovale. Vrhovno sodišče je kasneje odredilo njegovo vrnitev v ZDA, takoj po vrnitvi pa ga je ministrstvo za pravosodje obtožilo tihotapljenja ljudi, kar temelji na prometnem zaustavljanju iz leta 2022. Odločitev sodnika Crenshawa o razkritju približno dveh ducatov dokumentov iz obsežnega arhiva 3.000 spisov predstavlja resen udarec za integriteto ministrstva in namestnika Todda Blancha, saj razkriva protislovja med uradnimi izjavami vlade in dejanskim delovanjem vodstva.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo, da mora pred objavo pregledati še približno 5,2 milijona strani gradiva, povezanega s pokojnim obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Zaradi izjemnega obsega gradiva bo ministrstvo v proces vključilo približno 400 pravnikov iz štirih različnih uradov, ki bodo dokumentacijo pregledovali do konca januarja. Podatek o obsegu preostalih dokumentov je razviden iz vladnega dokumenta, ki ga je pridobila tiskovna agencija Reuters. Obsežen projekt pregledovanja je neposredna posledica nedavnih odkritij novih dokumentov, ki vključujejo tudi fotografije in videoposnetke. Ministrstvo se spopada z logističnimi izzivi, saj mora pred morebitnim javnim razkritjem zagotoviti ustrezno varstvo podatkov in zaščito identitet žrtev. Objava teh dokumentov bi lahko prinesla nove podrobnosti o Epsteinovih dejavnostih in širšem omrežju vpletenih posameznikov, kar vzbuja precejšnje zanimanje javnosti in politike v Združenih državah Amerike.

Ameriško ministrstvo za pravosodje (DOJ) je zatrdilo, da Disney nekaterih svojih videoposnetkov na YouTubu ni pravilno označil kot "Narejeno za otroke", kar je povzročilo kršitve zakona o varovanju zasebnosti otrok na spletu (COPPA).

Ameriško ministrstvo za pravosodje še ni zaključilo pregleda 5,2 milijona strani dokumentov, povezanih s primerom Jeffreyja Epsteina. Za obdelavo gradiva je angažiranih štiristo dodatnih pravnikov.